V boju s pleničnim osipom

Categories Blog, Featured, Julija's picks

Preden se je Julija rodila, sem imela zanjo seveda pripravljeno lično zapakirano previjalno torbo in mizico, na kateri se je znašlo kup pripomočkov za meni takrat še raketno znanost – menjanje plenic. Od klasičnega hladilnega mazila iz lekarne do Sudocrema, vse je bilo v bojni pripravljenosti na malo ritko, ki se nam je pridružila konec avgusta in kmalu se je izkazalo, da bodo te pomade očitno žal še kako potrebne .

Ob prihodu iz porodnišnice so se začele prve težave z pleničnim osipom, zato sem seveda po priporočilu patronažne v debeli plasti na nežno kožo napacala Sudocrem. Zadeva se je malo umirila, vmes smo nadaljevali s hladilnim mazilom, nato je spet prišlo do vnetja in tako smo se vrteli v začaranem krogu. Vmes smo menjali plenice, obiskali pediatrinjo, ki je predpisala kremo na recept in nam v primeru, da ta ne bo pomagala “zagrozila” s kortikosteroidi. O njih sem si prebrala kar nekaj že zaradi svojih težav s perioralnim dermatitisom med prvo nosečnostjo in se jih izogibam kot hudič križa, zato sem si zadala misijo, da se jim za vsako ceno izognemo.

Predpisana krema je seveda prve dni delovala, po prenehanju uporabe pa smo bili spet na izhodiščni točki, z dobesedno krvavečimi ranami. Ko gledaš otroka, ki se trese vsakokrat, ko menjaš plenico, ker ga tako peče se ti para srce, zato sem jo doma vedno puščala brez in jo imela samo v bodiju ali spodnjih hlačkah, kar je seveda botrovalo kupu lužic, ampak raje to, kot pa neprodušna plastika okoli žive rane, kar je že malo pomagalo pri samem celjenju.

Potem pa mi je kolegica s hudimi dermatitisi svetovala znamko SkinFairytale, ki naj bi bila Biblija med ljudmi s kožnimi težavami. Ko gre za dobrobit otroka in si porabil že vse logične izhode, ne razmišljaš predolgo in tako sem se tudi sama po hitrem postopku odločila za nakup prvega RashBalma. Pa tudi, če sem vrgla stran še ta denar, sem si prigovarjala – bom preživela. Že ob prvi menjavi pleničke se je videla rahla razlika, namesto žareče rdečine me je pričakal na pogled milejši osip, kar je bil super znak, ampak zaradi slabih izkušenj se na to, iskreno, nisem preveč zanašala. Po nekaj dneh so se rane pričele celiti in so ostale samo še lise, ki so spominjale nanje, jaz pa sem prenehala z mazanjem in nadaljevala z navadnim zaščitnim mazilom.

Na moje presenečenje se zadeva od takrat ni ponovila (trkam ob les!), kadarkoli se mi je zazdelo, da bi se lahko začenjalo vnetje sem namazala RashBalm in ga tako zatrla v kali. Le ta je tako pravzaprav zaslužen za mojo ljubezen do podjetja SkinFairytale, saj je preprečil, da bi Julijino nežno, občutljivo kožo že v tako rani mladosti praktično za celo življenje priklenila na kortikosteroidne kreme, za katere že skoraj vsi vedo, kakšne posledice puščajo na dolgi rok (če vi še ne, pa si preberite TUKAJ) 🙌🏻

 

L. ❤️

 

*Objava je nastala v sodelovanju s podjetjem SkinFairytale*

 

Share ❤️

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *