Spletni junaki

Categories Blog, Featured

Zadnje dni klikam po profilih “javnih osebnosti” na socialnih omrežjih, spletnih člankih in podobnih zadevah, ki imajo omogočeno možnost komentiranja. Kaj je skupno vsem? Smetenje.

Pravico do komentiranja si v času tehnologije jemlje že praktično vsak, nekateri premorejo dovolj poguma, da to storijo s svojim imenom in obrazom, največji junaki pa si vzamejo čas, izdelajo lažni mail, s katerim ustvarijo spletni profil, se skrijejo za sliko sončnice in si nadenejo vzdevek. Ker Tončka iz Zgornje Kungote ne premore dovolj j***, postane “matitereza8” in svoje velecenjeno, nepogrešljivo mnenje trosi naokrog kot največjo dobrino. Nekdo je doniral v dobrodelne namene? “Ha, spet en nastopač, to itak počne samo zato, da se pokaže, jaz vsak mesec nahranim celo Afriko pa tega ne obešam na veliki zvon!” Nekdo si je drznil s prisluženim denarjem kupiti dober avto? “Samo preseravanje, mar bi dal Karitasu.” In tako v nedogled. Ljudem pač ne moreš ugoditi. Ali si predebel, presuh, imaš zoprn glas, si preveč dobre volje za njihovo sitnobo na ponedeljkovo jutri… kar niti ni narobe. Meni marsikaj ne leži, ampak za razliko od takih ljudi zavoljo svojega duševnega miru okoli tega naredim ovinek in se brigam zase.

S tem, ko si odklenil profil, si očitno marsikdo kar prilasti pravico, da ti skače po glavi, kar pa je enako tako, kot da bi nekoga povabili na obisk, on pa bi vam ves čas razlagal kako imate grdo pohištvo, slabo kavo in sitne otroke. Seveda bi “samo povedal” in se strašno čudil, kako ste preobčutljivi in ne znate sprejeti kritike. Verjetno bi ga po hitrem postopku pospremili ven, naslednjega vabila pa ne bi dočakal, ne?

Če bi čas, ki ga takšni ljudje namenijo prelivanju gneva na tipkovnico posvetili bližnjim, verjetno tudi do prvega ne bi prišlo, saj še nikoli nisem spoznala srečne, izpopolnjene osebe, ki bi svoje življenje posvetila komentiranju življenja tujcev. Trava pri sosedu ni bolj zelena, samo več pozornosti moraš nameniti zalivanju svoje in v času, ki ga vržeš v ustvarjanje lažnih profilov ter sestavljanja sporočil neznancem, bi že skoraj zaslužil za tiste pete kavbojke, ki jih nekomu očitaš kot preseravanje. Zdi se mi, da so starši nekatere v svet pozabili pospremiti s tistim rekom, da je bolje molčati, če nimaš za povedati nič lepega, obstaja namreč nek čudežni gumb, unfollow se mu reče, ki te nemudoma odreši muk. Si kaj bolj suh, če drugemu rečeš, da je debel, bolj bogat, če nekomu napišeš, da ima vsega preveč? Je tvoj dan potem izpopolnjen? Potem izvoli, udrihaj dalje. Ampak to ne pove nič o tistem na drugi strani ekrana, je pa dobro ogledalo.

In še za zaključek, danes sem pod objavo Zvoneta Šeruge prebrala eno super misel v njegovem slogu, ki je letela ravno na vse spletne junake: Samo svinje razmišljajo svinjsko 😉

 

 

Share ❤️
  • 3
    Shares

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *