Tristanova večerna rutina, II. del

Categories Blog, Featured

Ko Tristana odložim v posteljico prižgem vrtiljaček nad posteljico (ja, tisto noro drago p*******o, ampak naj ji bo, ker se je RES izkazala 🙈), vklopim zajčka z White Noisom in šumom srca, Tristana pa položim v njegovo spalno vrečo. Oba z Julijo namreč že od drugega meseca spita v njih, saj opažam, da jima prija občutek, da sta z nečim obdana – pa naj bo to gnezdece, vreča ali pa kombinacija obojega. Ko popije stekleničko z mlekom ponavadi že na pol spi in ga samo pobožam, zaželim lahko noč in potiho odidem, njega pa med gledanjem vrtiljaka zmanjka (za tiste, ki se vam zdi ločeno spanje grozno: NIKOLI ne joka, pa ne zato, ker bi bil čustveno otopel zaradi krute matere, ampak je preprosto vajen od prvega dne, ko je na svetu, da je noč namenjena spanju in ima rad mir 😜). On nikoli ni maral dude, tako da ponoči za razliko od Julije nimamo težav s tem, da bi mu padla iz ust in bi se zaradi tega zbujal, kar je nekako odtehtalo vse tiste mesece, ko bi dala vse, da bi zagrabil še kaj drugega kot le zizo. Ko dobi stekleničko lepo zaspi do jutra, ko vstane približno istočasno kot Julija.

Torej, nekaj ključnih dejavnikov, ki so po moje bistveno pripomogli:

– večerno umivanje, tudi če samo tuširanje, toliko da ve, da je čas za spanje

– zaščita pleničnega predela, da ni potrebe po menjavanju pleničke, če ne premoči

– white noise/uspavanka/vrtiljak, da opazuje in se sam uspava

– občutek prijetne “utesnjenosti”: gnezdece in spalna vreča

– tema (čez dan ne kompliciram, kje zaspi, nikoli pa ne naredim čiste teme ravno zato, da se mu vzpostavi pravi bioritem)

Na svetu sicer niti dva otroka nista enaka, tako da obstaja velika verjetnost, da zadeve, ki so učinkovale nas pri vas ne bodo imele efekta, je pa vredno poskusiti. Predvsem me stalno sprašujejo, kako prepričati leto in več stare otroke, da bi začeli spati. Iskreno, nimam pojma, nisem dovolj pametna. Ravno zato, ker so to takrat že do neke mere izoblikovane osebnosti z lastno voljo, je vse skupaj veliko težje in v izogib kasnejšim težavam sva midva z uvedbo tega, kar je za nekatere Špartanska vzgoja, začela takoj ob rojstvu. Tako sta oba prve mesece, ko sta se dojila sicer spala z nama, ostali potek večerne rutine pa je bil popolnoma enak, zato prehoda v lastno sobo sploh nista občutila in je bil po mojem mnenju veliko manj “krut” kot da se starš pri otrokovem letu, dveh odloči, da je dovolj star, da začne spati sam in naenkrat preseka nek ustaljen vzorec.

Kakorkoli že, kot sem že enkrat rekla, če bi imela univerzalni recept za spanje bi bila milijonarka – dokler pa me lahko srečate v stari trenirki, z dojenčkom v eni, nakupovalnim vozičkom v drugi roki, kako se derem, naj moja prvorojenka neha lizat steklo vitrine z mesom, pa se bom vzdržala pametovanja 🙈

L. ❤️

 

*Objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Mali Zakladi*

Share ❤️

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.