Joie 360 spin vs. Nuna Rebl vs. Joie Stages FX

Categories Blog, Julija's picks

Kot vedno pravim – obstaja ogromno otroških stvari, pri katerih se splača varčevati, ampak po mojem mnenju avtosedež definitivno ni ena izmed njih, saj menim, da mora bit varnost vedno na prvem mestu. Ker smo doma precej ven iz mesta, kjer so res ekstra slabe povezave javnega prometa, sva žal primorana imeti dva avta, posledično pa kar štiri avtosedeže in tako sva, sreča v nesreči, stestirala tri različne: Nuno Rebl Plus, Joie i-size 360 spin in Joie Stages FX.

Na kratko:

  • Nuna Rebl Plus je bil dve leti moj favorit in ravno zato sem ga res z vsem srcem tudi priporočala dalje. Tudi danes je daleč od slabega, še vedno je super sedež, ampak žal se mi zdi, da so ga Joie v tem času prehiteli po desni, saj je danes v primerjavi s Spinom pri meni v zaostanku predvsem v dveh točkah: ceni (njegova cena je 499 eur) in naklonu. Medtem, ko v prejšnjem avtu ni bilo težav, je z menjavo za novega, ki ima že v štartu malce naklona na samem sedežu nastala težava pri omahovanju glave med spanjem, saj ima kljub (na papirju) večih možnosti ponastavljanja še vseeno slabši naklon kot konkurent. Meni je vseeno še vedno krasen sopotnik za vsakdan, recimo prevažanje Julije v vrtec, trgovino in vsepovsod, kjer vem, da vmes ne bo zaspala, saj je zaradi same vrtljivosti še vseeno izjemno praktičen, ko pa vem, da bomo šli kam dlje (recimo na Dunaj), pa raje stisnem zobe in ga zamenjam za Joie Stages, saj mi njen miren spanec odtehta težje nameščanje.
  • Joie i-size 360 ima par vrhunskih lastnosti, ampak prva je nedvomno ta, da je zmagal v kategoriji 0+/1 na ADAC/Stifung Warentestu (če ne veste kaj to pomeni, čisto po domače: je najbolj varen izmed vrtljivih avtosedežev). Zaradi 360′ vrtljivosti je še ultra-praktičen, povrh vsega pa ima možnost naklona, kjer otrok lahko normalno spi in mu med vožnjo glava ne omahne, kar je bil pri nas game changer. Ta nagib sicer ni tako zelo izrazit kot pri spodaj opisanem Stagesu, je pa povsem dovolj za nemoteno spanje, tako da je zame nedvomni zmagovalec. Cena je 399 eur, primeren pa je za otroke od 40-105cm, torej če preračunaš, da gre otrok vanj iz lupinice nekje po 6. mesecu in ga uporablja do cca. 4. leta zaradi vsega, kar ponuja, za moje pojme odsluži vsak cent.
  • Joie Stages FX spada v kategorijo 0+/1/2, kar pomeni, da je namenjen otrokom 0-25kg, ampak meni se zdi idealen za večje otroke, stare približno toliko kot Julija. Mi smo ga nabavili pred kratkim, saj za drugi avto potrebujemo nekaj, kar bo res uporabljala več let, tale pa bo resnično rasel z njo. Obstaja še model Every Stage, ki je primeren za 0-36 kg, ki nima dodatnega varnostnega pasu, zato se zanj mi nismo odločili, baje pa ima enak naklon kot naš. Ampak, ne glede na oznake – če si le lahko privoščite, svetujem da najprej kupite vrtljiv sedež kot je 360 Spin, saj je le ta veliko boljša izbira za prehod iz lupinice, čeprav je tudi Stages klasificiran kot 0+. Danes sva v njem prvič peljala Tristana, ki ima eno leto in cca 12kg, pa se mi zdi, da se tako majhni še vseeno lepše in varnejše “usidrajo” v Spina. Stane 250 eur, torej je tudi najcenejši izmed omenjenih, hkrati pa še najdlje uporaben, z možnostjo vožnje v obe smeri in največjim naklonom, zato je mene v tem primeru razmerje med ceno:kakovostjo izjemno pozitivno presenetilo. Edini minus, ki mu ga dam je to, da ni vrtljiv (za kar mu moj križ nikakor ni hvaležen!), ampak sem mu celo za to pripravljena pogledat skozi prste 😉

Ne glede na to, da so vsi te sedeži teoretično uporabni že od rojstva naprej pa vam res toplo toplo priporočam, da za novorojenčka vseeno izberete lupinico. Ne le, da je za prve mesece veliko bolj praktična že zaradi opcije prenašanja, najbolj bistveno je, da so optimalne za varnost in pravilno lego teh malih hrbtenic.

Danes ste me spraševale še, zakaj in do kdaj se vozi otroka obrnjenega vzvratno: sama nek hud ekspert iz fizike, tako da vam ne bom pametovala o silah trka, je pa vse res fajn razloženo TUKAJ. Mi bomo Tristana, tako kot smo tudi Julijo, vozili vzvratno vsaj do 15 meseca, če bo le mogoče pa do drugega leta, saj se zaenkrat še nič ne pritožuje. Največji argument vseh, ki otroke obrnejo že pred prvim letom je ta, da jim takšna vožnja pač ne ustreza, ampak jaz osebno še nisem spoznala otroka, ki si ne bi želel opazovati dogajanja in bi preferiral vzvratno varianto, ampak tako, kot je na nas starših, da jim ne postrežemo čokolade, ko bi jo želeli namesto zajtrka, moramo pač pretehtati, kaj je bolj važno, otrokovo sitnarjenje ali njegova varnost. Tako Tristan kot tudi Julija sta imela pri cca pol leta obdobje, ko sta tulila v avtu in to sploh ne, da bi ju vlačila na neke dolge ture, ampak sta se znala dreti na čisto vsakem semaforju že, ko smo morali do pediatra ali pa v trgovino – toda ne glede na to smo pač vztrajali, to obdobje nekako prebrodili in je vse skupaj izzvenelo.

Kar pa se tiče vprašanj glede vstavkov, ki jih imajo vsi navedeni avtosedeži, se jaz ravnam po občutku, torej gledam, da je otroku udobno. Blazinice odstranjujem tako, da vidim, da je telo varno zasidrano v stolčku, po drugi strani pa se ne sme počutiti utesnjeno, zato je pomembno, da to glede na rast še sproti malo preverjate, saj zna biti neudobna namestitev en izmed glavnih razlogov za serenade med vožnjo. Predvsem bodite pozorni na vzglavje, da ni nameščeno previsoko, saj bo v tem primeru glava čisto premalo zaščitena, pa tudi spanje bo oteženo – sama se vedno orientiram tako, da sta spodnja robova stranskih blazinic nekje centimeter nad rameni.

In še za konec: vse omenjene avtosedeže dobite v Malih Zakladih, tako da prisežem, nisem čisto nič pristranska, upam pa, da sem vam malo olajšala izbiro med to poplavo informacij. Če ste slučajno zamudile video predstavitve, pa jih za lažjo predstavo najdete na mojem Instagram profilu med Highlightsi.

 

L.

Share ❤️

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.